Te Whanake - Te Pihinga textbook sample pages Ko Pukekura te käinga o te toroa inäianei. Hoki mai ai ngä kätua toroa ki reira, ki ngä köhanga ia köanga, ia köanga, engari, kei Te Moana-täpokopoko-a-Täwhaki aua manu e kimi kai ana i te nuinga o te tau. Rere taiäwhio ai te toroa i te ao, ä, mä te hau taua manu e hari. Tërä ka eke ki te 3.5 mita te roa o ngä parirau o te toroa mai i te pito o tëtahi parirau ki te pito o tëtahi. Te roa hoki, në hä? He ngü me te wheke ngä tino kai a te toroa. Ko te momo toroa o Pukekura kei Wharekauri anö hoki e whakatupu ana i ngä pïpï. Kei ngä pari o te kürae o Pukekura ngä köhanga a ëtahi atu manu. Ko te kawau, ko te pärekareka, ko te tarapunga, ko te tïtï, ko te kororä ëtahi. Kitea ai te kekeno i te pütake o ngä pari o Pukekura me te moana e tata ana ki reira. Nä te nui o ngä kai moana kei Te Tai-o-Araiteuru kua huihui mai te maha o ngä manu ki tënei takiwä. I ëtahi wä ka toro mai te whakahao ki ngä one o Muaüpoko. Kitea ai hoki te kawau, te kawau paka, te törea, te poaka, te matuku-moana, te tarapunga, te pärera, te pütangitangi me te karoro i te whanga o Ötäkou, i ngä whanga o te raki me te räwhiti o Muaüpoko me te whanga o Waipütï e kimi kai ana i ngä tähuna pipi, i te äkau, i ngä one me ërä momo wähi. He täme whakahao tënei. Kitea ai te kekeno me te whakahao i te takutai o Te Wai Pounamu me Rakiura. Ko ënei ëtahi o ngä kai a ngä iwi o reira, arä, a Ngäi Tahu, a Ngäti Mämoe me Waitaha i ngä wä o mua, ä, i te taenga mai o te Päkehä he maha ngä kekeno me ngä whakahao i patua e rätou. Kai ai te kekeno me te whakahao i ngä ika. I whakaahuatia tënei whakahao i te one i täwähi atu o Pukekura, i Aramoana. Koia nei te wähi whakatä o te whakahao, arä, i te one. Whakatä ä-kähui ai ngä kekeno i ngä toka o ëtahi kürae o te äkau. Kei te tahatika räwhiti o Muaüpoko he köhanga nö te hoiho. Hanga köhanga ai te hoiho i te ngahere e tata ana ki te one, engari, nä te ngaro haere o aua ngahere, nä te kainga o ngä hua hoiho me te patunga o taua manu e te toriura me te ngeru kua matemate haere ngä hoiho. Kitea ai anö hoki te hoiho i ëtahi wähi o te takutai o Te Tai- o-Araiteuru, o Rakiura me ngä moutere e tata ana ki reira. He manu haere takitahi te hoiho, käore e haere takitini përä i te nuinga o töna momo. He köwhai ngä huruhuru kei te taha o ngä whatu me ëtahi o muri o te mähunga. Te wähanga tuatahi—19 Te 11 o ngä mahi whakarongo Kia äta whakarongo ki ngä körero mö ngä tamariki o tëtahi whänau. Whakautua ngä pätai. Te 12 o ngä mahi whakarongo Whakautua mai koa ngä pätai e pä ana ki tënei whakapapa: Te 13 o ngä mahi whakarongo He pätai kei runga i te rïpene mö ngä whakaahua e whai ake nei. 1 2 Te wähanga tuatoru—59 Te Rangihiwinui (t) = Irihäpeti (w) Herewini (t) = Parekahurangi (w) Kätarina (w) Mita (t) = Roimata (w) Hëmi (t) = Rangi (w) Tangiora (w) = Röri (t) Ani (w)